Gozd - Volnik

Botanični park Sežana – Pliskovica – vzpon na Volnik

Opis:

Gozd na Krasu je bil večkrat na težki preizkušnji zaradi neodgovornega ravnanja človeka. Spoznali bomo zgodbo o uničenju in ponovni vzpostavitvi gozda na Krasu. Spoznali, v čem se toploljubni gozd razlikuje od gozda v notranjosti Slovenije. Izvedeli zgodbe o meji, ki je prav prek Volnika dolga desetletja trdo delila Kras na dva dela. Z vrha pa bomo opazovali mozaično pokrajino Krasa in sinjo modrino Jadranskega morja.

Primerno za: drugo in tretjo triado osnovnih šol ter poklicne in srednje šole

Starost: 8–19 let

Vsebine se navezujejo na predmete:

• v drugi triadi na spoznavanje okolja, naravoslovje in tehniko, spoznavanje družbe,

• v treti triadi na naravoslovje in tehniko, biologijo, kemijo, geografijo, zgodovino, gospodinjstvo in izbirne predmete (retorika, šolsko novinarstvo), kulturno vzgojo, okoljsko vzgojo, vzgojo za zdravje,

• razvijanje kulturne zavesti ter okoljske osveščenosti,

• športno vzgojo.


Cilji:

•V Botaničnem parku Sežana se učenci spoznajo z bogato zbirko preko 198 eksotičnih drevesnih in grmovnih vrst ter preko 100 vrst eksotičnih lončnic.

• V Mladinskem hotelu v Pliskovici, ki domuje v 400-letni kraški domačiji, se seznanijo z značilnostmi življenja na Krasu in kraške arhitekture in si ogledajo kratek predstavitveni lm o pogozdovanju Krasa.

• Podajo se na pot na Volnik in spoznajo pomen gozda, zgodovino uničenja gozda in degradacije okolja ter ponovne vzpostavitve gozda s pomočjo pogozdovanja.

• Ob prečkanju suhe doline se seznanijo s tektoniko Krasa ter primerjajo kamnine na obeh straneh tektonskega preloma.

• Seznanijo se z rastlinskimi in živalskimi vrstami v toploljubnem gozdu, prehranjevalskimi verigami, nastajanjem prsti. Prepoznavajo lesne vrste, listje, plodove, les, uporabo.

• Naučijo se orientacije v gozdu s pomočjo kompasa, zemljevida in naravnih znamenj. Seznanijo se z gospodarjenjem gozdov v preteklosti ter danes, smolarjenjem, kuhanjem apna, spravilom listja.

• Spoznajo določanje živali na podlagi odtisov stopinj.

• Izvejo, kako je meja trdo zarezala v Kras in ga ločila na dva dela ter kako so Kraševke vsakodnevno zalagale Trst s pridelki in izdelki.