Kako je Kras dal ime Krasu
Gre za sklop spoznavanja Krasa in kraških pojavov, ki jih učenci srečajo med obiskom Škocjanskih jam in delavnico geografije v Pliskovici, kjer lahko tudi prespijo. Priporoča se tudi obisk Muzeja Krasa v Postojni.
Opis:
Kras je zelo pomemben v svetovnem merilu, saj so se prav tu začele prve raziskave kraškega površja, podzemlja ter ostalih kraških pojavov. Zaradi neposrednega stika udeležencev z okoljem je spoznavanje krasoslovja na matičnem krasu nenadomestljivo.
Primerno za: drugo in tretjo triado osnovnih šol
Vsebine se navezujejo na predmete:
• v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju povezava z družbeno-humanističnimi in naravoslovnimi predmeti (spoznavanje okolja v 4. razredu, naravoslovje in tehnika ter spoznavanje družbe v 5. razredu, naravoslovje in geografija v 6. in 7. razredu, kemija v 8. razredu, biologija ter geografija v 9. razredu),
• v tretjem z izbirnimi predmeti (retorika, šolsko novinarstvo,...), državljansko kulturo, kulturno vzgojo, okoljsko vzgojo, vzgojo za zdravje, prometno vzgojo,
• razvijanjem kulturne zavesti,
• športno vzgojo.
Cilji:
• Učenci se sprehodijo skozi Škocjanske jame, ki so pri Unescu vpisane v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986 zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine, skupaj s podzemnim tokom reke Reke pa so tudi eno od največjih kraških podzemnih mokrišč v Evropi, od leta 1999 so vpisane v Ramsarsko konvencijo, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh.
• Spoznavajo značilnosti Kraške planote: naravnogeografsko lego, nastanek, kamninsko zgradbo in slemenitev, relief, podnebje ter prevladujoče reliefne oblike.
Tekom vodenega ogleda se spopadajo z različnimi poskusi, primerjajo prsti, rišejo in pišejo.
• Izvejo, zakaj je Kras tako zelo ranljivo območje, ugotavljajo in primerjajo, kako se je človek na Krasu prilagajal naravi nekoč in kako lahko sami pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja danes.
• Izvejo, kako je nastala Kraška planota in zakaj tu prevladuje apnenec, ter primerjajo topnost apnenca z dolomitom, ki ga najdemo v okolici, in se seznanijo z vzroki problematike vode na Krasu.
• Primerjajo prsti, ki jih naberejo na različnih lokacijah okrog Pliskovice in ugotavljajo, kako se lastnosti le-teh spreminjajo v povezavi z različnimi kamninskimi podla- gami.
• Spoznajo zgodovino krasoslovja.
